Znani Črnomaljci

Znani Črnomaljci so:
-JARC Janko(Črnomelj, 25.12.1903)
-JARC Miran (Črnomelj, 7.7.1900 – Pugled pri Starem Logu, 24.8.1942) je pesnik, pisatelj in dramatik.
-KAVČIČ Majda
-KURE Janez(r. 1941 v Ljubljani)
-LOZAR Robert(r. 1967)
-MALEŠIČ Matija (Črnomelj, 30.10.1891 – Škofja Loka, 25.6.1940)
-MALI-HOČEVAR Albina (Vinica, Črnomelj, 12.9.1925)
-PODLOGAR Leopold(1878-1925)
-POLIČ Radko-Rac (Črnomelj, 18.8.1942)
-STARIHA Ivan – Janko (Črnomelj, 11.12.1922 – Tolsti vrh na planoti Dobrovlje, 7.11.1942)
-VRŠČAJ Jože(rojen leta 1950)

Miran Jarc:

(Črnomelj, 7.7.1900 – Pugled pri Starem Logu, 24.8.1942), pesnik, pisatelj in dramatik. Študiral je slavistiko v Zagrebu in Ljubljani (1918-22). Služboval je kot bančni urednik v Ljubljani; kot avtor, igralec, violinist in vodja je sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču M. Klemenčiča. Leta 1942 se je pridružil partizanom in prišel v Kočevski Rog; padel je med roško ofenzivo.Pisati je začel v dijaških letih v umetniško razgibanem Novem mestu (A. Podbevšek, B. Jakac). Kot dijak se je oklenil antropozofije, spoznal budizem in se potem odločil za krščanstvo. Prvo pesem je objavil 1918 v Ljubljanskem zvonu, nato je sodeloval v številnih revijah, največ v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu. Ekspresionistično zbirko Skrivnostni roman je imel pripravljeno že 1920, v spremenjeni in dopolnjeni obliki je izšla 1927 v samozaložbi z naslovom Človek in noč. Zbirka velja za eno od glavnih del slov. ekspresionistične poezije. V njej razglablja o povezovanju človeka, zemlje in vesolja, izpoveduje kozmično grozo in bojazen pred katastrofo, občuti lastno nemoč in hrepeni po rešitvi. Tudi v pesmih v prozi (Bog in pustolovec, Slovenski narod, 1922; Pierrot in smrt, prav tam, 1924) govori o razklanosti človeka. Vsebinska disharmonija je skladna s formalno disharmonijo ritma. Zbirka Novembrske pesmi ohranja nekaj izraznih posebnosti ekspresionizma, vsebinsko in problemsko temelji na socialnih in družbenih vprašanjih kriznega časa tridesetih let. V Liriki razodeva poleg intimističnih izpovedi slutnjo vojne in domovinsko čustvo (cikel Slovenski soneti). Za Jarčevo razmišljanje in občutje razklanosti so značilne ekspresionistične igre: enodejanka Izgon iz raja (LZ, 1922), Ognjeni zmaj (DS, 1923) in nedokončan Vergerij (LZ, 1927, 1929; DS, 1932); v teh so v ospredju kontrasti med individualnem in kolektivnim, duhovnim in tvarnim, moškim in žensko, kontemplacijo in akcijo. Ti elementi se pojavljajo tudi ponekod v prozi. Najpomembnejši je roman Novo mesto z avtobiografskimi potezami in podobo srednješolskega rodu, iščočega v času 1.sv.v.mimo tradicije in meščanske ustaljenosti. Potopis Odmevi rdeče zemlje I-II (1932) je nastal po pismih B. Jakca. Jarc je napisal več lutkovnih iger (Razbojnik Motoz, 1925; Kraljevoč Tugomil, 1926). Bil je pomemben književni kritik (med prvimi pri nas je pisal o F. Kafki, M. Proustu, D.H. Lawrencu idr.) in tudi prevajalec.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja